Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o odnosih med EU in Srbijo: vloga civilne družbe

(2008/C 224/29)

Komisarka Margot Wallström in komisar Olli Rehn sta Evropski ekonomsko-socialni odbor s pismom z dne 18. julija 2007 zaprosila za raziskovalno mnenje o naslednji temi:

Odnosi med EU in Srbijo: vloga civilne družbe.

Strokovna skupina za zunanje odnose, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 5. maja 2008. Poročevalec je bil g. KALLIO.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 445. plenarnem zasedanju 28. in 29. maja 2008 (seja z dne 29. maja 2008) s 74 glasovi za, 9 glasovi proti in 10 vzdržanimi glasovi.

1. Sklepi mnenja

1.1 Priporočila za institucije in organe Evropske unije:

- podpreti srbsko vlado pri pripravi strategije za razvoj civilne družbe [1];

- izboljšati podporo, tudi finančno, organizacijam civilne družbe v Srbiji, da se ohrani njihova neodvisnost od vlade in zagotovi trajnost projektov, ki jih vodijo organizacije civilne družbe;

- oblikovati ustreznejše in učinkovitejše sisteme finančne pomoči, da se skrajšajo dolgi postopki prijave in odločanja. Enako velja za nov instrument Evropske komisije za spodbujanje razvoja in dialoga civilne družbe. Podpora mora biti na voljo številnim zainteresiranim organizacijam in se prilagajati njihovim potrebam;

- razlikovati med nevladnimi organizacijami in socialnimi partnerji glede oblikovanja in sprejemanja podpornih strategij;

- podpreti programe, ki so usmerjeni v krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev, da bi s tem izboljšali njihove sposobnosti za učinkovit socialni dialog;

- sistematično podpreti projekte, ki jih vodijo organizacije civilne družbe in so osredotočeni na spodbujanje zamisli evropskega povezovanja v celotni družbi. Sistematična razprava o vprašanjih evropskega povezovanja mora vključevati vse dele družbe, tudi civilno družbo; v okviru tega je treba razmisliti o podpori številnejših dejavnostih v okviru Nacionalne konvencije o Evropski uniji v Srbiji (National Convention on the European Union in Serbia), v kateri so predstavniki vladnih organizacij in organizacij civilne družbe;

- podpreti projekte, katerih namen je prenos znanja in izkušenj iz držav članic EU v Srbijo. Prispevek "novih" držav članic Srednje in Vzhodne Evrope bi lahko predstavljal dejansko dodano vrednost. Institucije Evropske unije morajo bolj prepoznati in podpirati pomen projektov tesnega sodelovanja. Te dejavnosti lahko podpre novoustanovljena ustanova za spodbujanje razvoja civilne družbe in dialoga;

- omogočiti predstavnikom srbskih organizacij civilne družbe, da obiščejo institucije EU in se brezplačno udeležijo konferenc in prireditev, ki jih organizira EU;

- okrepiti podporo regionalnim mrežam organizacij civilne družbe na Zahodnem Balkanu in pripraviti regionalne programe. Treba se je posebej posvetiti okrepitvi dialoga med srbskimi in kosovskimi [2] organizacijami civilne družbe, da se premosti komunikacijska vrzel med vladama v Srbiji in na Kosovu [2];

- vzdrževati sistematičen dialog z drugimi donatorji, da se organizacijam civilne družbe v Srbiji in na celotnem Zahodnem Balkanu zagotovi ciljno usmerjena, učinkovita, uspešna in pravočasna podpora;

- izboljšati prepoznavnost delegacije Komisije v Srbiji med predstavniki organizacij civilne družbe in državljani Srbije;

- vzpostaviti sistematičen in strukturiran dialog med predstavniki organizacij civilne družbe in delegacijo Evropske komisije v Srbiji, da se zagotovijo neposredne informacije o stanju srbske civilne družbe;

- pripravljati redna srečanja s predstavniki organizacij civilne družbe, da se omogoči prilagodljivejši odziv na njihova pričakovanja in potrebe.

1.2 Priporočila za Evropski ekonomsko-socialni odbor:

- ustanoviti skupni posvetovalni odbor Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in srbskih organizacij civilne družbe za spodbujanje in podporo civilnega dialoga v Srbiji. Ker ustrezna pravna podlaga – stabilizacijsko-pridružitveni sporazum (SPS) – ne obstaja, bi moral EESO za prehodno obdobje ustanoviti nadomestni odbor z enakimi cilji;

- EESO bi lahko za predstavnike srbskih organizacij civilne družbe pripravljal in organiziral študijske obiske v EU (še posebej v Bruselj), s čimer bi aktivno sodeloval v novem programu medčloveškega dialoga (People to People Dialogue Programme), ki ga vodi generalni direktorat Evropske komisije za širitev;

- omogočiti predstavnikom srbskih organizacij civilne družbe, da obiščejo EESO in se seznanijo z njegovimi dejavnostmi.

1.3 Priporočila za srbske oblasti:

- čim prej sprejeti zakon o združenjih civilne družbe ter ustrezne zakonodajne predpise, zlasti davčno zakonodajo;

- oblikovati strategijo za razvoj civilne družbe, ki bi bila kot nujni element zrele demokratične družbe osnova za učinkovito civilno družbo. Strategijo bi bilo treba razviti v tesnem sodelovanju z organizacijami civilne družbe;

- vzdrževati sistematičen dialog s predstavniki civilne družbe o temah, ki se nanašajo na organizacije civilne družbe. Pristop vlade do civilne družbe mora biti bolj vključujoč;

- uporabljati različne spodbude za organizacije civilne družbe, vključno s finančnimi spodbudami, da se podpre njihov razvoj in trajnost njihovih dejavnosti. Treba je oblikovati pregleden sistem subvencij, ki organizacijam civilne družbe omogoča, da se potegujejo za subvencije, ki se financirajo iz državnega proračuna;

- podpirati vzdrževanje rednega socialnega dialoga in zagotavljati ustrezno delovanje Ekonomsko-socialnega sveta Srbije (ESSS), ki je v skladu z zakonom. To mora temeljiti na redni udeležbi vseh pristojnih ministrov na sejah ESSS;

- zagotavljati dosledno in učinkovito izvajanje sporazumov z EU o lažji pridobitvi vizuma in ponovni vrnitvi ter izvajati nujne reforme za nadaljevanje postopka za vizumsko liberalizacijo. Potovanje brez vizumov je ključno za krepitev stikov med srbskimi organizacijami civilne družbe in sorodnimi organizacijami v EU.

1.4 Priporočila za srbske organizacije civilne družbe:

- oblikovati institucionalizirane platforme za redne seje in izmenjavo idej;

- izboljšati vodstvene spretnosti predstavnikov organizacij civilne družbe z njihovo udeležbo v različnih izobraževalnih programih;

- povečati število predstavnikov nacionalnih in etničnih manjšin v projektih, ki jih pripravljajo srbske organizacije civilne družbe;

- nameniti večjo pozornost regionalnemu sodelovanju, morebiti s pridobivanjem izkušenj pri sodelovanju z organizacijami civilne družbe v državah članicah EU, še posebej Srednje in Jugovzhodne Evrope;

- okrepiti sodelovanje z mediji in izboljšati javno podobo organizacij civilne družbe s promocijo njihovih projektov in dosežkov.

1.5 Priporočila za srbske in kosovske [3] organizacije civilne družbe:

- treba si je močno prizadevati za vzdrževanje in/ali izboljšanje sodelovanja in osebnih stikov med kosovskimi [3] in srbskimi organizacijami civilne družbe.

2. Ozadje mnenja

2.1 Cilji EU na Zahodnem Balkanu in v Srbiji

Zahodni Balkan je med glavnimi regionalnimi prednostnimi nalogami zunanje politike EU. Glavni cilj EU na Zahodnem Balkanu je okrepiti regionalno stabilnost in blaginjo. Enako pomemben cilj je tudi priprava držav Zahodnega Balkana za članstvo v EU, za kar EU uporablja posebne instrumente predpristopne pomoči.

Stabilizacijsko-pridružitveni proces (SAP) je bil ustvarjen, da bi pomagal državam v tej regiji na poti v EU. Podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma (SPS) velja za pomemben korak k polnemu članstvu v EU. Do maja 2008 je SPS podpisalo pet od šestih držav Zahodnega Balkana. Hrvaška se že pogaja o pristopu k EU, kandidatka Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija pa še ni začela s pogajanji o pristopu. Srbija je SPS podpisala 29. aprila 2008 v Luxembourgu. Bosna in Hercegovina je zaključila pogajanja in parafirala SPS, a ga še ni podpisala.

2.2 Položaj in vloga organizacij civilne družbe v Srbiji

2.2.1 Posebna vloga nevladnih organizacij

Organizacije civilne družbe in nevladne organizacije so imele pomembno vlogo pri strmoglavljenju Miloševićevega režima, saj jim je uspelo pridobiti pomemben delež prebivalstva za dosego demokratičnih sprememb. Nevladne organizacije so od leta 2000 v fazi preoblikovanja, kar se kaže zlasti v novi opredelitvi njihovih programov, ciljev in prednostnih nalog. Ker v Republiki Srbiji poteka težaven proces politične, gospodarske in socialne preobrazbe, imajo nevladne organizacije – še posebej tiste, ki se ukvarjajo z demokratizacijo in človekovimi pravicami – ključno vlogo pri demokratizaciji srbske družbe. Omembe vreden je zlasti velik prispevek nekaterih nevladnih organizacij med zadnjimi predsedniškimi volitvami januarja in februarja 2008, pomembno vlogo pa imajo tudi pri širitvi evropskih vrednot in približevanju Srbije Evropski uniji.

2.2.2 Potreba po dialogu s civilno družbo

V zvezi s tem bi bilo treba poudariti potrebo po intenzivnem dialogu med organizacijami civilne družbe na eni in srbsko vlado na drugi strani. Kljub uvedbi raznolikih oblik posvetovanja med vlado in organizacijami civilne družbe [4] v Srbiji namreč še vedno ni sistematičnega civilnega dialoga. Vzpostavitev tega dialoga je izredno pomembna za celotno srbsko družbo in še posebej za organizacije civilne družbe, pa tudi za EU, saj je učinkovita in močna civilna družba eden od predpogojev za uspešno približevanje EU.

3. Politični razvoj v Srbiji

3.1 Trenutne politične razmere

Odkar je leta 2000 demokratična in evropskemu povezovanju naklonjena vlada zamenjala režim predsednika Slobodana Miloševića, se je Srbija morala soočiti s procesom politične, gospodarske in socialne preobrazbe. Težavna gospodarska tranzicija, vprašanje končnega statusa Kosova [5] ter populistična raba nacionalnih predsodkov in stereotipov določenih vodilnih politikov so prispevali k radikalizaciji srbskega političnega prizorišča. To ni veljalo le za opozicijo, temveč do določene mere tudi za odhajajočo vlado pod vodstvom ministrskega predsednika Vojislava Koštunice. Pri tem se ne bi smelo pozabiti na vključevanje medijev v te procese, saj večina novinarjev in radijsko-televizijskih postaj še zdaleč ni resnično neodvisna. Na nedavnih predsedniških volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik Boris Tadić, ki zastopa zmerno strujo srbske politike. Toda vztrajna nestabilnost v vladni koaliciji in napetosti med Demokratsko stranko Srbije Vojislava Koštunice in Demokratsko stranko Borisa Tadića, ki so se začele stopnjevati po razglasitvi neodvisnosti Kosova [5] februarja 2008, so pripeljale do odstopa ministrskega predsednika Vojislava Koštunice. 11. maja 2008 so potekale predčasne parlamentarne volitve.

3.2 Politični odnosi z EU, Rusijo in sosednjimi državami

Za približevanje EU je treba izpolnjevati kopenhagenska merila, pogoje v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa in druge pogoje ter zahteve, ki jih je določila EU. Srbija ne izpolnjuje vseh pogojev in zahtev, vendar je v pogajalskem procesu z EU za SPS in izvajanju potrebnih reform dokazala dobro upravno usposobljenost. Novembra 2007 je EU parafirala SPS. Toda podpis SPS je ogrožalo pomanjkanje sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ). EU je sklenila, da bo ustanovila projektno skupino, ki bo preučila načine za doseganje hitrega napredka, Evropska komisija pa je obenem pozvala Srbijo, da ponovno potrdi svojo zavezanost tesnejšim stikom z Evropsko unijo [6]. Sodelovanje z MKSJ je tudi po podpisu SPS še naprej eden najpomembnejših predpogojev za nadaljnji razvoj odnosov EU-Srbija. Drug ključni dejavnik, ki bo oblikoval odnose EU-Srbija, bo predvsem zmožnost srbske vlade, da loči vprašanje končnega statusa Kosova [5] od procesa evropskega povezovanja.

Odnosi med Srbijo in Rusijo so se krepili, kar je delno posledica vprašanja o statusu Kosova [5], saj je Ruska federacija vztrajno podpirala srbsko stališče. Po drugi strani pa se krepi tudi gospodarsko sodelovanje. Najizrazitejša posledica tega razvoja je vse večje zanimanje ruskih investitorjev za srbsko gospodarstvo.

Čeprav je v zadnjih nekaj letih prišlo do izboljšav, vsi odnosi med Srbijo in sosednjimi državami niso zadovoljivi. Odnosi s sosednjimi državami članicami EU – Bolgarijo, Madžarsko in Romunijo – so zelo dobri. Enako velja za odnose s Črno goro in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Odnosi med Srbijo in Hrvaško so dobri, čeprav še vedno obstaja nekaj odprtih vprašanj, na primer vrnitev beguncev na Hrvaško. Odnose z Bosno in Hercegovino v glavnem oblikujejo posebni odnosi med Srbijo in Republiko Srpsko. Največ napetosti je seveda v odnosih med Srbijo in Kosovom [5], zlasti po razglasitvi neodvisnosti Kosova.

3.3 Vloga Srbije pri stabilizaciji in razvoju Balkana

Srbija je pomembna država Zahodnega Balkana in pomembna partnerica EU v tej regiji. Zaradi vpletenosti srbskih voditeljev in vojske v vse vojne na Balkanu v devetdesetih letih 20. stoletja je sloves Srbije v regiji razmeroma slab, popravi pa si ga lahko samo z izboljšanjem odnosov z vsemi sosedami in aktivno udeležbo v različnih regionalnih pobudah ob pomoči EU.

4. Gospodarski razvoj v Srbiji

4.1 Trenutni položaj gospodarstva v Srbiji

Politična in gospodarska izoliranost države, ki je bila posledica Miloševićevega režima, je v glavnini devetdesetih let 20. stoletja upočasnjevala gospodarski razvoj. Toda po letu 2000 je srbsko gospodarstvo mogoče opisati kot značilno tranzicijsko gospodarstvo s trajnostno rastjo (5,7 % leta 2006 v primerjavi s 6,5 % leta 2005). Rast BDP ves ta čas spremlja zmanjševanje inflacije, ki je leta 2007 dosegla 10 % [7]. Nesporne gospodarske prednosti Srbije obsegajo dokaj velik tržni potencial, ugoden geografski položaj, brezcarinski dostop do trgov jugovzhodne Evrope, EU, Rusije in ZDA ter izobraženo in usposobljeno delovno silo.

4.2 Proces privatizacije

Delež zasebnega sektorja je v primerjavi s povprečjem EU še vedno razmeroma nizek. Zasebni sektor prispeva okoli 55 % k celotni proizvodnji in zagotavlja okoli 60 % delovnih mest [8]. Sorazmerno nizek delež zasebnega sektorja negativno vpliva na konkurenčnost srbskega gospodarstva, zlasti v proizvodnji in storitvah. Za nadaljnji razvoj srbskega gospodarstva sta torej nujna nadaljnja privatizacija in prestrukturiranje podjetij v državni in javni lasti.

4.3 Najpomembnejši sektorji srbskega gospodarstva

Najpomembnejši sektorji srbskega gospodarstva so – začenši z najpomembnejšim – storitveni sektor, industrija, kmetijstvo in gradbeništvo. Glede na podatke srbske agencije za tuje naložbe in spodbujanje izvoza (Serbian Investment and Export Promotion Agency, SIEPA) so najbolj dinamične gospodarske panoge kmetijstvo, IT, lesnopredelovalna in pohištvena industrija, energetika, avtomobilska industrija, tekstilna industrija, elektronika in farmacevtska industrija [9].

4.4 Zunanja trgovina

Evropska unija je največji trgovinski partner Srbije. Med desetimi največjimi izvoznimi partnericami Srbije je šest držav članic EU, najpomembnejša izvozna partnerica Srbije pa je sosednja Republika Bosna in Hercegovina. Srbija uvaža največ iz Rusije [10].

Na gospodarsko sodelovanje Srbije s sosedami, vključno s trgovinskimi odnosi, bo pozitivno vplivalo izvajanje novega Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini, ki so ga države Zahodnega Balkana in Moldavija podpisale leta 2006. Oblikovanje območja proste trgovine na Zahodnem Balkanu je ena prednostnih nalog predpristopnega procesa.

4.5 Neposredne tuje naložbe in največji investitorji v srbsko gospodarstvo

Srbska politika, usmerjena v naložbe, priteguje pozornost številnih tujih investitorjev. Leta 2006 je bil skupni znesek neposrednih tujih naložb najvišji v regiji (3,4 milijard EUR) [11]. Največ naložb je bilo na področju finančnih storitev, trgovine, proizvodnje, nepremičnin, javne uprave in prometa. Največji investitorji so v glavnem države članice EU – na prvem mestu je Grčija [12].

Kljub rasti naložb ima srbski trg na tem področju še vedno velik potencial za nadaljnji razvoj.

5. Trenutni položaj in vloga organizacij civilne družbe

5.1 Običajni problemi in izzivi

Opredeliti je mogoče tri glavne probleme: davčne razmere; razkorak med podeželjem in mestnimi območji; vse večjo konkurenco namesto sodelovanja.

Velik problem je dejstvo, da davčna zakonodaja v Srbiji ne razlikuje med organizacijami civilne družbe in profitnimi organizacijami, zato se organizacije civilne družbe obravnavajo kot mala podjetja. Plačevati morajo davke od donacij, ki jih prejmejo, in le nekaj jih je oproščenih plačevanja DDV-ja. Poleg tega obstoječa davčna politika v Srbiji ne spodbuja nobene oblike donacij za organizacije civilne družbe.

Drug velik problem so še vedno obstoječe razlike med podeželjem in mestnimi območji. Večina organizacij civilne družbe je skoncentrirana v Beogradu ter v dveh ali treh drugih velikih mestih, na podeželju pa primanjkuje izkušenj z njimi. Posledica je slaba ozaveščenost prebivalstva o civilni družbi in dejavnostih organizacij civilne družbe.

Tretji problem je, da organizacije civilne družbe med sabo vse bolj tekmujejo, namesto da bi sodelovale, kar povzroča napetosti in slabi njihov potencialni položaj v primerjavi s srbskimi oblastmi.

5.2 Sodelovanje s srbskimi oblastmi: pomanjkanje civilnega dialoga

Srbske oblasti večine organizacij civilne družbe, zlasti tistih, ki se ukvarjajo z določenimi občutljivimi temami (npr. vojnimi zločini, množičnimi grobišči itd.), še vedno ne dojema kot partneric. Sodelovanje organizacij civilne družbe s centralno oblastjo ali lokalnimi upravami še vedno poteka ad hoc, saj se oblast očitno ne zanima za vzpostavitev partnerstva z njimi. Eden od razlogov za to je pomanjkanje zakonodaje, ki bi urejala odnose med organizacijami civilne družbe in vlado. Treba pa je upoštevati, da primanjkuje tudi politične volje za intenzivnejše vključevanje organizacij civilne družbe v posvetovanja in priprave izbranih strateških dokumentov. Prav tako je treba je poudariti, da srbska vlada z organizacijami civilne družbe ravna precej selektivno.

5.3 Socialni partnerji

5.3.1 Socialni dialog

Čeprav je učinkovit socialni dialog eden od predpogojev za uspešno gospodarsko preobrazbo, je vloga socialnih partnerjev v srbski družbi še vedno razmeroma šibka. Ko je leta 2005 začel veljati zakon o delu, je splošna kolektivna pogodba prenehala veljati. Enako velja za vse posebne kolektivne pogodbe, sklenjene pred letom 2001. Še ena od sprememb v novih pravnih predpisih je, da vlada ne sodeluje pri sklepanju nove splošne kolektivne pogodbe, še naprej pa sodeluje pri sklepanju številnih sektorskih in posebnih kolektivnih pogodb. Sindikati in delodajalska združenja, ki zdaj vodijo pogajanja o novi splošni kolektivni pogodbi, do zdaj še niso uspela doseči soglasja. Sprejetje nove splošne kolektivne pogodbe torej ostaja eden od najpomembnejših predpogojev za okrepitev socialnega dialoga v srbski družbi.

Ekonomsko-socialni svet Srbije (ESSS), ki je bil ustanovljen leta 2005 z zakonom o ekonomsko-socialnem svetu, tvori institucionalno podlago za tristranska pogajanja. Toda ESSS se sooča s številnimi težavami, ki negativno vplivajo na njegove dejavnosti. Najprej je treba omeniti pomanjkanje finančnih sredstev. Kljub vse večjem financiranju iz državnega proračuna pomanjkanje finančnih sredstev negativno vpliva na delo tajništva ter ESSS ovira pri oblikovanju ustreznega števila delovnih skupin in organizaciji rednih sej. Druga težava je neredna udeležba predstavnikov socialnih partnerjev na sejah ESSS, zato parlament sprejme nekatere osnutke zakonov, ne da bi o njih prej razpravljal ESSS.

5.3.2 Srbske organizacije delodajalcev

Združenje delodajalcev Srbije (Udruženje pijaca Srbije, UPS) je glavna nacionalna organizacija delodajalcev, ki pa v nasprotju s sindikati dobro sodeluje z ministrstvom za delo in socialno politiko. UPS redno sodeluje v dejavnostih Ekonomsko-socialnega sveta Srbije. Vendar pa dejstvo, da večina največjih podjetij, ki poslujejo v Srbiji, ni včlanjena v UPS, šibi legitimnost te organizacije v okviru socialnega dialoga. UPS sodeluje pri delu Foruma delodajalcev Jugovzhodne Evrope (South Eastern Europe Employers' Forum) in Mednarodni organizaciji delodajalcev (International Organisation of Employers). Mednarodna razsežnost dejavnosti UPS se bo okrepila, ko bo dobil status opazovalca v BussinessEurope. Poleg tega naj bi se UPS junija 2008 pridružil Sredozemski zvezi delodajalcev (Mediterranean Union of Employers).

5.3.3 Trenutni položaj in vloga sindikatov

Sindikati so bolj heterogeni. V Srbiji je na vseh ravneh – od ravni podjetja do nacionalne ravni – približno 20000 sindikatov, večina pa jih pripada dvema glavnima nacionalnima zvezama – zvezi sindikatov Nezavisnost in Zvezi samostojnih sindikatov Srbije (SSSS). Med sindikati pogosto primanjkuje skupnih ukrepov. Drug, s tem povezan problem je pomanjkanje sodelovanja med sindikati. Čeprav naj bi bila vloga sindikatov v Srbiji razmeroma šibka, njihova aktivna udeležba v kolektivnih pogajanjih v javnem sektorju in javnih podjetjih kaže, da se ne sme podcenjevati njihova vloga pri krepitvi socialnega dialoga. Srbski sindikati so tudi mednarodno dejavni; Nezavisnost in SSSS sta člana Mednarodne zveze sindikatov ter sodelujeta pri balkanskem forumu Evropske konfederacije sindikatov.

5.4 Situacija znotraj različnih interesnih skupin

5.4.1 Nezadovoljivo pravno okolje

Kljub različnim izjavam srbskih vlad po letu 2000 in njihovim zavezam, da bodo sprejele nov zakon o združenjih državljanov, so delo neprofitnih organizacij in njihovi odnosi s srbsko državo še vedno neurejeni. Pravni status različnih interesnih skupin, še posebej nevladnih organizacij, pravzaprav urejata državni zakon o združenjih državljanov, socialnih in političnih organizacijah, ki je nastal že Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ter republiški (srbski) zakon o socialnih organizacijah in združenjih državljanov iz leta 1982, ki je bil spremenjen leta 1989 [13].

Leta 2006 je srbska vlada sprejela osnutek zakona o civilnih združenjih, ki je bil usklajen s stališči predstavnikov različnih interesnih skupin, a še ni bil predložen parlamentu v sprejetje. Osnutek zakona uvaja poenostavitve v zvezi s postopkom za registracijo civilnih združenj in združenjem dovoli nakup nepremičnin in drugega premoženja, za kar lahko uporabijo članarine, prostovoljne prispevke, donacije, darila itd. Zakon bi poleg tega omogočal državi in organom lokalne samouprave, da različnim interesnim skupinam podeljujejo subvencije in donacije. Kljub temu zakon o združenjih civilne družbe ne bo rešil vseh težav v zvezi z njihovim pravnim in gospodarskim statusom, zato bo potrebna tudi vrsta drugih zakonov.

5.4.2 Vloga in vpliv organizacij malih in srednje velikih podjetij (MSP) ter kmetijskih in potrošniških organizacij

Mogoče je trditi, da imajo predstavniki MSP in kmetijske organizacije enake težave kot sindikati – s kontraproduktivno razdrobljenostjo in konkurenco – zaradi česar se ne morejo razviti v močne interesne skupine. Zaradi visoke stopnje korupcije imajo nekatere organizacije boljši dostop do državne birokracije. Razlike med organizacijami povzročata tudi njihova politična naklonjenost in geografska lega. Čeprav je potrošniških organizacij v primerjavi z organizacijami MSP in kmetijskih organizacijami manj, so njihove težave bolj ali manj enake.

5.4.3 Nevladne organizacije v srbski družbi

Po vojni v Bosni so se v drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja srbske nevladne organizacije okrepile. Imele so ključno vlogo pri strmoglavljenju Miloševićevega režima leta 2000, ko so mobilizirale državljane in sodelovale v pogajanjih z opozicijo, ki je nasprotovala Miloševiću. Kampanja Izlaz 2000 v podporo volitvam je bila zelo uspešen projekt različnih nevladnih organizacij, ki je opozoril na pomen sektorja nevladnih organizacij v procesu demokratičnih sprememb.

Toda položaj nevladnih organizacij v srbski družbi se od leta 2000 spreminja. Sektor nevladnih organizacij se sooča s procesom preoblikovanja. Poleg tega vlada v nevladnih organizacijah pomanjkanje navdušenja, ker so reforme počasnejše, kot se je po spremembah leta 2000 pričakovalo. Drug razlog je razkol stališč med nevladnimi organizacijami glede sodelovanja z vlado. Nekatere od njih ves čas nasprotujejo vladi, druge pa poskušajo najti možnosti za sodelovanje z njo. Sektor nevladnih organizacij je do določene mere oslabel tudi zato, ker so nekateri voditelji nevladnih organizacij po letu 2000 vstopili v politiko in nehali delovati v nevladnih organizacijah. Lahko torej sklepamo, da so nekatere nevladne organizacije sicer okrepile dejavnosti, večina pa ni izpolnila meril v zvezi z izboljšanjem strokovnosti in specializiranosti svojega dela ter se sooča z nekaterimi velikimi težavami. Kot primere pozitivnega razvoja je treba omeniti zlasti okoljske organizacije.

Gospodarske težave so odločilne, saj vplivajo na osnovno sposobnost preživetja nevladnih organizacij, ki prejmejo finančna sredstva samo za omejeno število projektov in omejeno obdobje ter večinoma iz tujih virov. Zato številne organizacije niso dovolj specializirane in se morajo ukvarjati z različnimi projekti, ki se osredotočajo na različne stvari. To vpliva na njihov strokovni ugled in jih ovira pri premagovanju ključnih problemov, ki ogrožajo njihov obstoj.

6. Vloga organizacij civilne družbe pri integraciji EU

6.1 Organizacije civilne družbe in proces evropskega povezovanja

Številne organizacije civilne družbe v Srbiji že imajo ključno vlogo pri osveščanju javnosti o EU in evropskem povezovanju. Organizacije civilne družbe s pripravo javnih predavanj in seminarjev ter razdeljevanjem letakov in drugega materiala o EU in temah, povezanih z EU, prispevajo k informacijskim kampanjam o EU zlasti na podeželju in v manj razvitih območjih. Čeprav se odnos organizacij civilne družbe – npr. do poudarjanja polnega sodelovanja Srbije z MKSJ kot predpogoja za obnovitev pogajanj za SPS spomladi 2007 – včasih razlikuje, so med predsedniškimi volitvami januarja in februarja 2008 nastopale enotno. Velika večina organizacij civilne družbe se je odločila za evropsko perspektivo Srbije in pomagala povečati volilno udeležbo.

Zato bi tesnejše sodelovanje vlade z organizacijami delodajalcev, sindikati in drugimi interesnimi skupinami še izboljšalo pripravljenost prebivalstva v Srbiji na pristop k EU. Vendar okrepljena udeležba organizacij civilne družbe v vsebinskem dialogu z vlado zahteva večjo preglednost in redno posredovanje ustreznih dokumentov in informacij.

6.2 Organizacije civilne družbe in regionalno sodelovanje

Izboljšanje regionalnega sodelovanja in dobrih odnosov s sosednjimi državami je predpogoj za uspešno približevanje EU. Organizacije civilne družbe že imajo pomembno vlogo pri stabiliziranju odnosov in premostitvi vrzeli med državami v regiji. Zelo dober primer na tem področju je izboljšanje sodelovanja med srbskimi in hrvaškimi organizacijami civilne družbe. Če bodo organizacije civilne družbe izboljšale medsebojno sodelovanje in si prizadevale za skupne projekte, bodo bolje pripravljene na soočenje z regionalnimi težavami in izzivi. Poleg tega so lahko uspešni rezultati sodelovanja med organizacijami civilne družbe na regionalni ravni spodbuda za politične voditelje v tej regiji. Čeprav se stiki med organizacijami civilne družbe iz leta v leto izboljšujejo, trenutno stanje še zdaleč ni zadovoljivo, zlasti ker še vedno obstajajo politične ovire in primanjkuje finančnih sredstev, tudi evropskih. V zvezi s tem bi lahko bile regionalne pobude, ki so blizu državljanom, ena od možnosti za izboljšanje sodelovanja med organizacijami civilne družbe v tej regiji.

6.3 Mednarodne dejavnosti srbskih organizacij civilne družbe

Vključevanje srbskih organizacij civilne družbe v skupne projekte partnerskih organizacij v regiji ali zunaj nje lahko izboljša medčloveške stike in obnovi odnose, ki so se skrhali med vojno. Na mnogih področjih je že prišlo do tovrstnih pozitivnih dosežkov. Sodelovanje in mrežno povezovanje je še posebej značilno za organizacije civilne družbe, ki se osredotočajo na človekove pravice in varstvo okolja, ter za ženske skupine. Za nadaljnji razvoj civilne družbe in organizacij civilne družbe bi bilo treba poudariti tudi pozitivne rezultate sodelovanja med srbskimi združenji in sorodnimi organizacijami iz novih držav članic EU.

Ne bi se smelo podcenjevati vključevanja organizacij civilne družbe v dejavnosti zunanje politike. Tesnejše sodelovanje uradne diplomacije in javne diplomacije lahko pomaga izboljšati zunanjo politiko Srbije in pozitivno vpliva na proces evropskega povezovanja.

V Bruslju, 29. maja 2008

Predsednik

Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Dimitris Dimitriadis

[1] V skladu z opredelitvijo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora izraz civilna družba obsega organizacije delodajalcev, organizacije delavcev ter druge nevladne organizacije in interesne skupine.

[2] Kosovo na podlagi resolucije 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN)

[3] Kosovo na podlagi resolucije 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN)

[4] Redna posvetovanja z organizacijami civilne družbe potekajo na številnih področjih, npr. na področju evropskega povezovanja, zmanjševanja revščine in mladinske politike, opravljajo pa jih številni vladni in uradni organi, npr. srbsko državno predsedstvo, srbski Urad za približevanje Evropski uniji (Serbian European Integration Office), ministrstvo za socialno politiko in delo, srbska gospodarska zbornica ter stalna konferenca mest in občin.

[5] Kosovo na podlagi resolucije 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN)

[6] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Zahodni Balkan: okrepitev evropske perspektive, 5.3.2008, COM(2008) 127.

[7] Narodna banka Srbije, www.nbs.yu.

[8] Poročilo o napredku Srbije za leto 2007, Evropska komisija, 6.11.2007, SEC(2007) 1435.

[9] Srbska agencija za tuje naložbe in spodbujanje izvoza (Serbian Investment and Export Promotion Agency), www.siepa.sr.gov.yu.

[10] Statistični letopis Srbije 2006: www.webzrs.statserb.sr.gov.yu; podatki Evropske komisije: www.ec.europa.eu/trade/issues/bilateral/data.htm.

[11] www.wiiw.at/e/serbia.html.

[12] Southeast Europe Investment Guide 2007 (Investicijski vodnik za jugovzhodno Evropo v letu 2007), www.seeurope.net/files2/pdf/ig2007/Serbia-pdf.

[13] Zdenka Milivojević: Civil Society in Serbia. Suppressed during the 1990s – gaining legitimacy and recognition after 2000, poročilo o Srbiji; Civicus, indeks civilne družbe (Beograd, 2006).

--------------------------------------------------